Trener in vodja trenerskega štaba v klubu, Drago Klemenčič je napisal oceno ob zaključku sezone in jo razdelil po ekipah. Uprava kluba se zaveda, da je treba storiti vse in še več, da ga podpremo in omogočimo dekletom in trenerskemu štabu pogoje, ki so za nemoteno delo nujni.Vse skupaj nas čaka obilo dela, saj smo za novo sezono prijavljeni za tekmovanja kar s sedmimi selekcijami, kar bo dalo potrebno širino in kasneje tudi kvaliteto.
Analiza :
Poletne počitnice so za vsakega trenerja idealen čas za analizo sezone. Če je bila uspešna, potem iščemo pomanjkljivosti, da bomo v prihodnje še boljši. Če je bila neuspešna, potem je treba poskrbeti, da bomo naslednjo sezono vsaj boljši.
Letos ni bilo nič drugače.
Začnimo pri najstarejših:
ČLANICE
Za članicami je ena najtežjih in predvsem ena manj uspešnih sezon. Ekipo je pred sezono zapustilo več kot pol ekipe, kar 9 igralk, od tega kar prvih 6 najboljših strelk prejšnje sezone. Sezono smo že začeli brez rezultatskih ambicij, saj smo ekipo izoblikovali šele v začetku septembra, pa priključevali igralke šele v začetku oktobra. Glavno vodilo nam je bilo vključiti čim večje število domačih igralk in jim ponuditi čim večjo minutažo, da bi lahko v prihodnjih sezonah računali nanje. Najbolje sta priložnost izkoristili Stupica in Kotnik, ki sta svojo uvodno člansko sezono še kot kadetinji končali z več kot 20 odigranimi tekmami. Najbolj stalni članici ekipe na tekmah (in seveda tudi na treningih) sta bili kapetanka Fink in Lesjak. Najboljša strelka je bila Vukovič.
Kot ekipa smo na koncu zasedli zadnje mesto na lestvici, saj smo izgubili zadnjo tekmo v Rogaški, ki je odločala o končnem 9. mestu. Večino tekem v sezoni smo namreč odigrali brez prave organizatorke. Kuzma je odigrala skromnih 7 tekem in veliko premalo trenirala, da bi bila lahko koristna, kot smo bili vajeni v prejšnjih sezonah. Prav tako pa je bila veliko odsotna tudi Podmenik, ki je na koncu zbrala 12 nastopov. Zaradi skromnega obiska, so bili treningi premalo kvalitetni, da bi lahko računali na kaj več, poleg vsega pa so nas zelo obremenile še poškodbe. So pa dekleta, ki so bila večino časa prisotna, zelo držala skupaj in smo bili kljub vsem neuspehom prava klapa. To pa tudi ne bi uspelo prav vsaki ekipi.
Zahvala in pohvala dekletom, ki so bila redno na treningih in so potrpežljivo čakale do konca sezone.
MLADINKE
V tej sezoni mladinske ekipe nismo imeli v tekmovanju, saj so klub zapustile vse igralke, ki so bile ustrezne starosti.
KADETINJE
Pri kadetinjah smo imeli zelo zanimivo sezono. Ves čas smo imeli občutek, da se lahko kosami z vsemi, pa vendar nekega kvalitetnega preskoka nismo uspeli napraviti. Morda pa je bila vseeno to izkušnja, ki jo bomo lahko unovčili v prihodnje. Že na začetku sezone je kadetska ekipa ostala brez prve organizatorke Žure, ki je sezono izpustila zaradi operativnega posega in rehabilitacije. Tako je njeno vlogo prevzela Ajkičeva, ki pa je kar tri leta mlajša od igralk, ki so zadnje leto kadetinje. Njena leta so se na posameznih tekmah še kako poznala, je pa s tem dobila prepotrebne izkušnje, ki bodo ekipi prav prišle verjetno že letos. Le štiri igralke letnika 93 smo imeli v ekipi in precej poškodb igralk, ki so prejšnja leta bile nosilke igre v svojih ekipah. Tako je veliko breme padlo na igralke, ki prejšnje sezone niso dobivale priložnosti ali pa zelo malo. Posledica tega so bile številne napake v igri. V skupini smo imeli kasnejše prvakinje in bronaste iz finalnega turnirja, Celje in Pomurje. V skupini smo zbrali le tri zmage, od tega eno prav proti Pomurju. Na koncu smo kot ekipa zasedli skromno 10. mesto, kar je seveda veliko manj kot smo pričakovali. Najboljše strelke so bile tudi najstarejše, edine štiri igralke letnika 93.
PIONIRKE
Generacija letnika 96, ki je dve sezoni nazaj (kot mlajše pionirke), po zelo veliki sodniški napaki in goljufiji zapisnikarske mize v Konjicah, ostala brez finalnega turnirja, je imela pred začetkom tekmovanja velike apetite. Kot zakleto se je tik pred začetkom lige poškodovala najvišja in najboljša skakalka ekipe, Grintalova. Za nameček je sezono, zaradi poškodbe, morala končati Mihelčičeva, medtem ko je Faturjeva ni niti začela. Pred zadnjimi, odločilnimi tekmami pa je na prisilni počitek morala še zadnja visoka igralka, Kovičeva. Ostale so le branilke in naša najvišja igralka je kar naenkrat postala organizatorka Ajkičeva, saj visoka in perspektivna Valenčakova še nima dovolj izkušenj za rezultatsko pomembne tekme.
Kot že videno je ta generacija izgubila nastop v ligi za prvaka na zadnji tekmi skupine. In ponovno po drami, kakršne ni moč videti pogosto. Bile so zdesetkane, pa vendar enakovreden nasprotnik, dokler ni eden od staršev domače ekipe stopil na igrišče in grozil sodnikoma s fizičnim obračunom. Od takrat dalje je igrala samo domača ekipa. Naša dekleta so se na koncu sicer prebudila, vendar za preobrat je bilo premalo časa in energije.
V napadu je bilo vse preveč odvisno od Ajkičeve in Prezljeve, ostale so bile premalo odločne. Kljub temu so dosegle največ točk v skupini, zatajila pa je skupinska obramba ob pomanjkanju višine.
MLAJŠE PIONIRKE
Rod deklet, ki za sabo nimajo niti dovolj treningov, kaj šele skromno število tekem, v prvem delu prvenstva ni pokazal prav veliko. Igralke, ki so se pokazale kot nosilke in bi lahko prevzemale večje breme, na tekmah niso prišle do izraza. Večina pa jih je tako ali tako mlajših in bodo pravo vrednost lahko prikazale šele naslednje leto, letos pa nabirajo izkušnje, se učijo in oblikujejo svoj način igre. O vodilnih igralkah tukaj težko govorimo, ker je bilo veliko odvisno od razpoloženja.
KOŠARKARSKE ŠOLE
Rezultatsko smo bili še najuspešnejši v tekmovanju Pionirskega festivala (PF).
Starejše deklice OŠ V. Perka so tekmovanje končale v polfinalu, ko so izgubile v Murski Soboti, dekleta OŠ Trzin prav tako v polfinalu, ko so bile boljše kasnejše prvakinje iz Slovenskih Konjic. Ekipi sta zasedli 9. in 10. mesto med vsemi osnovnimi šolami v Sloveniji.
Mlajše deklice so bile prav tako uspešne. Obe ekipi pa sta tekmovanje zaključili v četrtfinalu. OŠ Trzin je izgubila v Postojni, vendar brez prve igralke, Prezljeve, ki je prav tisti dan zbolela. OŠ Domžale pa so brez zmage ostale v Ljubljani.
Košarkarske šole dobivajo novo obliko, saj je deklet iz leta leto več po krožkih. Kar precej se jih je letos tudi odločilo za prehod v klubske ekipe, kar nas še posebej navdušuje.
In kako v prihodnje?
Članska ekipa je sestavljena. Letos tudi okrepljena z dvema organizatorkama, nekaj je bilo tudi odhodov. Ponovno smo prijavili mladinsko ekipo, ki bo sicer izrazito najmlajša v ligi. Upravni odbor je potrdil željo trenerskega štaba, da prijavimo dve kadetski ekipi, da bodo sedanje pionirke igrale čim več tekem skoraj do konca sezone in ne le do decembra. Pionirke in mlajše pionirke pa bodo začele s pripravami na naslednjo sezono. Košarkarske šole želimo še bolj izpopolniti in privabiti še več deklet. Kot je bilo izrečeno na koncu lanske sezone…
…čas je, da tudi v Domžale posije sonce!!!
