Današnja tekma s Pomurjem je pokazala, da se samo s 3 igralkami “pravega” letnika in z ostalimi mlajšimi ne moremo resno kosati z ekipami, ki so na robu lige za 8 najboljših. ŽKK Domžale : ŽKK Pomurje 31:74
ŽKK Domžale – ŽKK Pomurje 31:74 (5:23, 6:20, 15:9, 5:22)
Domžale: Žibert 7 (4/1), Hribar 7 (1T), Prelesnik 5 (4/1), Kač 4 (5/2), Štirn 3 (2/1), Zabret 2 (2/0), Prelovšek 2, Vodnjov 1 (2/1), Grabovica 0 (2/0), Cedilnik, Zupančič, Robič.
Pomurje: Pejčič 19, Dolgov 18, Domjan 17, Cvijanovič Te. 7, Cvijanovič Ti. 6, Poredoš 6, Toplak 1.
Že v uvodu tekme se je videla ogromna razlika med ekipama in gostje so hitro povedle – v 7.minuti že 1:14! V drugi četrtini se je razlika samo povečevala in po 14 minutah igre je bilo že 7:37. Mislim, da je bilo obema trenerjema domačink najbolj nerodno, saj naša dekleta niso pokazala popolnoma nič do polčasa. Šele v 3. cetrtini so se malo zavedle odgovornosti, ki jo prinaša nastop na domačem igrišču in so prikazale vsaj borbenost, če že znanja ne. In res zanimivo, da so lahko v tej četrtini dosegle več košev kot do polčasa. Brez koncentracije pri zaključkih, brez sodelovanja med seboj, slabo gibanje, izgubljanje žog iz vodenja, podaj,…skratka izgledalo je, kot da na treningih ne počnemo nič. Pa trenerji še kako dobro vemo, da ne zapravljamo časa in da znajo biti taista dekleta še kako zavzeta, delovna in žrtvujejo svoj prosti čas za treninge. Ravno zato je potem ob takih mizernih predstavah razočaranje toliko večje. Predvsem pa bode v oči, da je ravno najmlajša igralka v ekipi (edina letnik 2000-kar 2 leti mlajša) dosegla največ točk. Tukaj pa se bodo morale zamisliti starejše in se vzeti v roke, še bolj trdo trenirati in prevzeti odgovornost na tekmah nase…